Nevrokirurgija

Prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med., svétnik, je redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in starejši specialist nevrokirurgije na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.

Po končani Gimnaziji v Celju leta 1980 in sprejemnem izpitu se je po končanem enoletnem  služenju vojaškega roka vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1988. Od leta 1988 dalje je zaposlen v UKC Ljubljana. Specializacijo iz nevrokirurgije je opravil pod mentorstvom akad. prof. dr. Vinko Dolenca leta 1996. Doktorsko delo je uspešno zagovarjal leta 1999. Redni profesor je postal leta 2011. V letih 2014-2023 je bil predstojnik KO za nevrokirurgijo. Poleg slovenske ima veljavni nemško in avstrijsko licenco iz nevrokirurgije. Je vabljeni predavatelj na številnih mednarodnih nevrokirurških kongresih in inštruktor na nevroendoskopskih kongresih. Je aktivni raziskovalec z več kot 450 bibliografskimi enotami v soavtorstvu ali kot prvi avtor (glej bibliografsko zbirko COBISS https://bib.cobiss.net/biblioweb/search/si/slv/conor, vpiši št. raziskovalca 10511), sodeluje pri dodiplomskem in podiplomskem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani, je mentor specializantom, mentor pri doktorskih nalogah in član specialističnih izpitnih komisij.

Ukvarja se z minimalno invazivno mikroskopsko in endoskopsko nevrokirurgijo tumorjev možganov in lobanjskega dna, z žilno nevrokirurgijo, mikrokirurgijo tumorjev hrbtenjače, z otroško nevrokirurgijo, z degenerativnimi boleznimi hrbtenice in diskusov, s poškodbami in utesnitvami perifernih živcev ter poškodbami in utesnitvami brahialnega pleteža (sindrom torakalnega izhoda). Superspecialistično se ukvarja z endoskopsko endonazalno kirurgijo (adenomi hipofize in drugi tumorji sprednjega lobanjskega dna in v klivusu – skozi nos) in kranialno endoskopsko nevrokirugijo (skozi endoport, intraventrikelno, intraparenhimsko). Edini v Sloveniji izvaja endoskopsko mikrovaskularno dekompresijo pri nevralgiji trigeminusa, endoskopske operacije simptomatske pinealne ciste in pinealnih tumorjev po supracerebelarno-infratentorijski poti, endoskopske transkortikalne transtubularne operacije “skozi epruveto” koloidnih cist in tumorjev v tretjem ventriklu skozi transhoroidalni pristop, endoskopski supraorbitalni pristop, mikrokirurške in endoskopske operacije v orbiti idr.

Sledi razvoju v stroki, razvija nove pristope in pri operacijah uporablja najsodobnejše tehnike, pripomočke in instrumentarij za doseganje maksimalne varnosti in rezultatov kot so nevronavigacija, nevromonitoring in nevrostimulacija, minimalno invazivna endoskopska nevrokirurgija, sodeluje v multidisciplinarnih konzilijih in operacijskih ekipah. Podrobneje na www.neurosurgery-prof-bosnjak.com.

Prof. Bošnjak je član Združenja slovenskih nevrokirurgov, Združenja evropskih nevrokirurgov (EANS), Svetovnega združenja nevrokirurgov (WFNS), južno-evropskega združenja Southeast European Neurosurgical Society (SeENS), kjer je predsednik Sekcije za nevroendoskopijo, član Mednarodnega združenja za nevroendoskopijo (IFNE), od julija 2024 dalje je izvoljeni aktivni član Svetovne akademije za nevrološko kirurgijo (WANS), bil je aktivni član nevroendoskopskega komiteja pri Svetovn. združenju nevrokirurgov (Neuroendoscopy Committee WFNS 2020-21, 2022-23). Je področni urednik pri mednarodno priznani reviji Surgical Neurology International, CA, USA, za področje Nevroendoskopija (associate Editor-in-Chief  Neuroendoscopy – SNI, open access, od 2023 dalje). Več kot 20 let je bil izvedenec medicinske stroke za področje nevrokirurgije.

Razvoj globinskega slikanja (MRI, CT) in digitalizacija podatkov sta omogočili razvoj računalniškega 3D modeliranja posameznikove glave, možganov in prikaz funkcionalnih povesem živčnih vlaken (traktografija) in kritičnih centrov možganske skorje (fMRI). To omogoča varno načrtovanje posega in nato med operacijo natančno slikovno vodenje inštrumentov (nevronavigacija) do obolelega mesta po najožji in najvarnejši poti -princip minimalno invazivne nevrokirurgije.

Na delovanje živčevja je možno vplivati z električnim tokom – nevromodulacija (npr. vgradnja stimulacijske elektrode v globokomožganska jedra za zmanjšanje tremorja pri Parkinsonovi bolezni). S stereotaktičnim okvirjem lahko stimulacijsko elektrodo ali biopsijsko iglo uvedemo na manj kot milimeter natančno. Delovanje živčevja med operacijo nadzorujemo z nevromonitoringom, nekatere funkcije je možno nadzorovati le pri operaciji v budnem stanju.

Velik del nevrokirurške dejavnosti obsegajo kirurško in pokirurško zdravljenje hudih poškodb glave in možganov, kjer nevrokirurg sodeluje pri intenzivnem zdravljenju in zgodnji rehabilitaciji poškodovancev. Pri mnogih bolezenskih, razvojnih in drugih stanjih živčevja in ožilja živčevja lahko zgodnja in ustrezna nevrokirurška obravnava prinese ozdravitev ali ohranitev funkcije, hitrejšo pot do diagnoze in začetka ciljanega onkološkega zdravljenja, prepreči ali odloži poslabšanje bolezni, izboljša kvaliteto življenja, podaljša preživetje, zmanjša bolečino in trpljenje. Vse pa se začne z nevrološkim pregledom in dobro načrtovano diagnostiko.