Medicina športa

Medicina športa je interdisciplinarna medicinska veja, ki se ukvarja s preprečevanjem in zdravljenjem poškodb, nastalih pri športu ali rekreaciji. Zdravnik s področja medicine športa se torej ne osredotoča le na kurativno zdravljenje, ampak tudi na preventivo, rehabilitacijo, svetovanje o prehrani in trenažnem procesu, testiranja …

V Specialistični kliniki dvorec Lanovž poznamo potrebe športnikov, zato pri nas sodelujejo vrhunski strokovnjaki posameznih področij interdisciplinarne športnomedicinske obravnave. Skupaj s športniki stremimo k celovitemu sodelovanju in nudimo popolno medicinsko podporo ter oskrbo. Naš znanstven pristop in strokovna obravnava omogočata športnikom, da se brez skrbi posvetijo treningom in tekmami, saj za medicinsko oskrbo poskrbimo mi.

Ponudbo za športnike stalno nadgrajujemo in razvijamo v koraku s športnimi trendi, po meri športnikov, z učinkovito metodologijo in sodobno tehnologijo.

Prednosti medicine športa

• Usmerjena medicina: zdravnik medicine športa je izšolan za skrb za profesionalne ter ljubiteljske športnike, rekreativne športnike ter aktivno prebivalstvo. Razume vpliv športa na posameznikovo telo in skupaj z ostalimi zdravniki po meri potreb športnika razvija programe rehabilitacije za čimprejšnjo sanacijo poškodb.
• Preprečevanje poškodb: ima poglobljena znanja o tem, kako telo deluje med treningom in tekmami. Tako lahko svetuje, kako se izogniti poškodbam oziroma preprečiti njihovo ponovitev. Na voljo ima več diagnostičnih orodij, s katerimi izmeri pripravljenost posameznika, preden se vrne na športna prizorišča.
• Izboljšanje posameznikove sposobnosti: medicina športa ima ključno vlogo pri trenažnem procesu, ki ga prilagaja glede na posameznikove telesne sposobnosti. Zdravnik hitro prepozna slabosti in prednosti posameznika in z ustreznim svetovanjem skuša slabosti odpraviti, prednosti pa še bolj razviti in tako dosegati športne uspehe.

Z interdisciplinarnostjo medicine športa v Dvorcu Lanovž do varnih treningov in novih športnih uspehov

Interdisciplinarnost pri medicini športa pomeni, da so v proces strokovne obravnave športnika vključeni tudi drugi specialisti, kot so ortoped, internist, fizioterapevt, kineziolog, psiholog. Ekipa sodeluje skupaj z jasnim ciljem športniku pomagati pri čimprejšnji kakovostni rehabilitaciji ter aktivno sodelovati pri razvoju in trenažnem procesu mladih športnikov.

V Specialistični klinki Dvorec Lanovž pri celoviti obravnavi športnika sodelujejo:

• zdravnik specialist medicine športa, ki športnika vodi ter koordinira,
• internist-kardiolog, ki skrbi za testiranja in svetovanje o ustrezni vadbi,
• radiološki oddelek, kjer lahko opravimo RTG pregled, ultrazvok, magnetno resonanco ali tudi računalniško tomografijo, saj s hitrim in zanesljivim izvidom lahko natančno ocenimo stopnjo poškodbe in reagiramo optimalno,
• ortoped, ki svetuje ob poškodbah,
• fizioterapevt ter kineziolog poskrbita za ustrezno rehabilitacijo, po potrebi s pomočjo TMG meritev, da lahko spremljamo potek rehabilitacij,
• naša psihologinja pa poskrbi za športnikovo psihološko pripravljenost, da bo dosegal vrhunske rezultate
• omogočamo tudi hitro rehabilitacijo, za katero je športnikom na voljo hiperbarična komora, ki s povišanjem kisika v tkivih pospešuje regeneracijo.

Športne poškodbe so velikokrat del profesionalnega športa

Strmo naraščajoč trend športnega udejstvovanja med splošno populacijo ter vse bolj zahteven razvoj športnikov nasploh prinaša tudi vse pogostejše s športom povezane poškodbe. Dandanes je športna medicina nepogrešljiv del življenja športnika, saj lahko učinkovito prepozna njihove specifične potrebe in zahteve.

Profesionalni športniki stalno testirajo svoja telesa. Treningi večkrat na dan vse dni v tednu skozi daljše časovno obdobje terjajo svojo ceno za človeško telo. Za doseganje vrhunskih uspehov brez kakovostne medicinske podpore in uvida v fiziološko delovanje telesa to lahko pomeni tudi treniranje na meji poškodb. Zato je sodelovanje s specialistom medicine športa ključnega pomena. Njegova bistvena vloga tukaj je, da hitro prepozna pretreniranost, utrujenost in manjše, celo neopazne poškodbe, ki lahko vodijo v težje …

Akutne in kronične športne poškodbe

• Akutne poškodbe so tiste, ki nastanejo med igro oziroma izvajanjem športne discipline ali pri treningu. Mednje štejemo na primer natrgano mišico, zlom kosti ali nategnjeno vez. Ni nujno da te vrste poškodb zaznamo takoj, kajti med aktivnostjo je športnikovo telo ogreto ter polno hormonov adrenalina ter kortizola, ki zmanjšujeta občutek bolečine.
• Kronične poškodbe pa so tista vrsta poškodb, ki nastajajo skozi daljše časovno obdobje in so povezane s ponavljanjem določenega vzorca gibanja ali preveliko in prepogosto stresno obremenitev določenega dela telesa (npr. “teniški komolec”, “tekaško koleno”, “trn v peti” …).

Med pogoste športne poškodbe sodijo izvini, izpahi, težave s komolci, poškodbe kolena, vse vrste tendinitisov (vnetja vezi), bursitis (vnetje sklepne ovojnice), težave z ahilovo tetivo, bolečine v hrbtenici, zlomi in izpahi, raztrganine in površinske ter ostale poškodbe.

Preventiva športnih poškodb

Preprečevanje športnih poškodb je odvisno predvsem od dobre tehnike ter stopnje pripravljenosti športnika ali rekreativca. Tudi zelo izkušeni športniki morajo pripravljenost dvigovati postopoma, sploh po daljšem premoru, ko telo ni navajeno velikega volumna treninga.

Ogrevanje pred vsako vadbo, počasno ohlajanje in dovolj razteznih vaj najbolj pripomorejo pri zmanjšanju možnosti nastanka poškodb. Utrujenost ter dehidracija lahko zaradi manjka koncentracije prav tako povzročita nastanek poškodb. Športnik mora poslušati svoje telo in vsak signal, ki mu ga telo sporoča, jemati resno (vrtoglavica, omedlevica, slabost, pregrevanje, huda utrujenost …).

Preventiva je vedno najboljši način zdravljenja!

Načini zdravljenja športnih poškodb

Kljub vsem ukrepom in znanju o treniranju do poškodb lahko pride. Za zdravljenja športnih poškodb pridejo v poštev:

• uporaba elastičnih povojev, kinezioloških trakov in drugih pripomočkov, ki preprečujejo nadaljnje poškodbe ter zavarujejo poškodovano tkivo,
• počitek je zelo pomemben dejavnik zdravljenja, a prepogosto spregledan del procesa zdravljenja,
• hlajenje poškodovanega dela 24–72 ur po poškodbi preprečuje otekanje ter zmanjšuje bolečino,
• kompresija pomaga proti vnetju ter zmanjšuje otekanje prizadetega predela,
• določena zdravila kot so paracetamol (lekadol) ali zdravila iz skupine NSAID – nesteroidna protivnetna zdravila (voltaren, naklofen, diclo duo ter drugi) pomagajo pri vnetjih ter omilijo bolečino. Gre seveda za začasne kratkoročne rešitve,
• če z ostalimi metodami ne uspemo zaceliti poškodb, pa je včasih potrebno kirurško zdravljenje.