Nevrologija

Nevrologija je interdisciplinarna veda, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni, ki prizadenejo centralno, periferno in avtonomno živčevje. Sem spadajo bolezni, ki neposredno vplivajo na živčni sistem, kot tudi stanja, ki prizadenejo živčni sistem posredno, kot žilne bolezni (npr. možganska kap) ali mišične bolezni (npr. miopatije).

Nevrologija je v zadnjih desetletjih razdeljena na žilno/vaskularno nevrologijo in druge bolezni živčevja. V področje žilne nevrologije spadajo krvavitve, tromboze in embolije, ki se kažejo v splošnem s spremembami zavesti ter motnjami govora, vida ali ohromelostjo udov in predstavljajo zelo urgentna stanja, ki zahtevajo takojšnjo strokovno oskrbo. V splošnem jih poznamo pod terminom možganska kap. Infarkti so zelo velik javnozdravstveni problem, saj so po pogostosti v razvitem svetu kot vzrok smrti na 3. mestu. Pri obravnavi teh stanj je ključnega pomena hitra diagnostika, ki prepreči napredovanje in lahko tudi sanira trenutno bolezen. Ta stanja lahko puščajo za sabo invalidnost in odvisnost v vsakodnevnih aktivnostih.

Obravnava teh stanj je pogosto interdisciplinarna, zajema urgentno radiološko diagnostiko ter možno endovaskularno zdravljenje, prav tako se ista bolezenska stanja pogosto rešujejo tudi z urgentnimi nevrokirurškimi posegi.

Na področju žilne nevrološke patologije ima profilaksa velik pomen in vključuje osveščanje glede načina življenja, prehrane, razvad, kot so kajenje, uživanje alkohola in uporabe nedovoljenih substanc ter preventivne preglede. Ključnega pomena je prepoznava in zdravljenje dejavnikov tveganja, kot so previsok krvni tlak, sladkorna bolezen in hiperlipidemija. V okvir preventive spadajo tudi preiskave, npr. ultrazvok precerebralnega (karotidnega in vertebralnega žilja), ki omogoča zgodnje odkrivanje karotidne bolezni z ali brez pomembnih zožitev arterij na vratu. Zožitve karotid je mogoče zdraviti z znotrajžilnimi posegi, in sicer še pred pojavom infarktnih stanj, s čimer lahko preprečimo velike postinfarktne okvare možganov  s posledičnimi invalidnostmi ali celo smrtnimi posledicami.

Žilna nevrologija obsega tudi strokovno področje obravnave glavobolov v širšem pomenu. Ti predstavljajo praviloma manj urgentna stanja, so pa pogostejša nevrološka entiteta. Izjema so hudi nenadni glavoboli, ki kažejo na žilno etiologijo, predvsem možno žilno pogojeno krvavitev v možganskih strukturah, kar so urgentna stanja.

Veliko področje nevrologije predstavljajo bolezni živčevja, ki so v zadnjih 10 letih bistveno bolje zdravljive zaradi izjemnega razvoja zdravil številnih subspecialističnih nevroloških stanj. Med ta stanja spadajo: demence, epilepsija, Parkinsonova bolezen in multipla skleroza. Nevrofiziologi se posebej ukvarjajo z boleznimi, ki prizadenejo centralni živčni sistem in periferne živce, pa tudi bolezni mišic. Specifične nevrofiziološke preiskave omogočajo diagnostiko bolezni mišic, živčno-mišičnega stika, samega živca, hrbtenjače ali pa skorje možganov.

Delo nevrologov lahko glede na značaj problematike poteka ambulantno, urgentna stanja pa zahtevajo takojšnjo obravnavo v urgentnih centrih, na nevroloških oddelkih oziroma v Enotah za možgansko kap ter ob najhujših stanjih v enotah za nevrološko intenzivno terapijo.

Večina slikovne, ultrazvočne, nevrofiziološke in laboratorijske diagnostike je moč izpeljati ambulantno na osnovi predhodnega kliničnega nevrološkega pregleda.

Prim. mag. Marija Šoštarič Podlesnik, dr. med., specialistka nevrologije

Prim. asist. mag. Marija Šoštarič Podlesnik je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, nato je  specializacijo nevrologije zaključila leta 2000.

Od leta 1995 do 2012 je bila zaposlena na Nevrološkem oddelku v SB Celje, kjer je bila od leta 2007  vodja Enote za možgansko kap. Istega leta je opravila tečaj UZ precerebralnega in intracerebralnega žilja, najprej v Ljubljani, nato pa pridobila s tega področja še evropski certifikat na Nevrološki kliniki v Zagrebu (Bolnica Sestre Milosrdnice).

Od  2012 do 2014 je opravljala delo vaskularne nevrologinje na Kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in nevrološko intenzivno terapijo v Ljubljani. Leta 2013 je postala tudi glavna mentorica za področje nevrologije.

Od leta 2014  opravlja delo predstojnice nevrološkega oddelka v Celju. Kot asistentka je za področje nevrologije habilitirana pri Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 2016 je na MF v Ljubljani pridobila naziv magister znanosti za področje nevrologije.

Glavno področje njene strokovne usmeritve so vaskularna nevrologija, multipla skleroza ter migrena oziroma glavoboli. Kot splošna nevrologinja se sooča pri svojem delu tudi z vsemi drugimi nevrološkimi boleznimi.

V zadnjih letih kot aktivna predavateljica sodeluje na številnih nevroloških strokovnih sestankih v Sloveniji. Je članica ekspertne skupine za migreno v Sloveniji, prav tako je od leta 2014 članica Razširjenega strokovnega kolegija za nevrologijo pri MZS v Ljubljani.

Leta 2020 je pridobila naziv primarij.