Gleženjski indeks je preiskava arterijske prekrvavitve nog, s pomočjo katere ugotavljamo zmanjšanost prekrvavitve nog. Poda nam informacijo o periferni arterijski okluzivni bolezni (PAOB) in stopnjo srčno-žilne ogroženosti ter nam pomaga ugotavljati možnost arteroskleroze oziroma poapnenja žil, saj lahko periferna arterijska bolezen nakazuje tudi na poapnenje žil v srcu. Pregled v Specialistični Kliniki Dvorec Lanovž opravljamo s posebno napravo MESI ABPI MD, ki omogoča enostavno preiskavo. 

Postopek opravljanja meritve gleženjskega indeksa

Meritev gleženjskega indeksa nam ne pove le, če je prekrvavitev nog zmanjšana, temveč tudi, koliko in kje približno je do zožitev arterij na nogah prišlo. Meri se podobno kot krvni tlak, je enostavna in nam poda podatke za izračun gleženjskega indeksa. Dobimo ga iz razmerja med vrednostjo sistoličnega krvnega tlaka v gležnju in na nadlakti. Izvid prejmete takoj, zdravnik pa lahko z njegovo pomočjo ugotovi sum na različna bolezenska stanja in vas usmeri v nadaljnje zdravljenje.

Meritev gleženjskega indeksa je namenjena predvsem:

  • starejšim od 50 let, ki kadijo in/ali imajo sladkorno bolezen,
  • po 70. letu,
  • tistim, ki imajo simptome periferne arterijske bolezni,
  • bolnikom s koronarno, možgansko-žilno ali ledvično arterijsko boleznijo
  • oziroma vsem, ki jih na preiskavo pošlje zdravnik.

Znaki periferne arterijske bolezni so:

  • povečana krčevitost in bolečina nog ob fizični aktivnosti, ki po prenehanju aktivnosti izgine,  
  • občutek šibkosti in mraza v nogah,
  • slabo celjenje ran, stanjšana koža, spremembe barve kože,
  • manjša poraščenost nog, zadebeljeni nohti ter
  • slabo otipljiv stopalni pulz.

PREVERITE SVOJ KRVNI OBTOK S POMOČJO GLEŽENJSKEGA INDEKSA IN SE POSVETUJTE Z NAŠO INTERNISTIČNO AMBULANTO.

Katere bolezni odkrivamo z gleženjskim indeksom?

Preiskava je namenjena odkrivanju periferne arterijske okluzivne bolezni (PAOB), kot je strokovni izraz za zoženje in posledično slabšo pretočnost arterij spodnjih okončin. Zelo nizke vrednosti GI z veliko zanesljivostjo napovedujejo odmiranje tkiv ali gangreno na spodnjih udih. Kadar zdravnik ugotovi, da je gleženjski indeks občutno znižan ali ima pacient močne bolečine v nogah, diagnosticiranje in zdravljenje prevzame specialist žilni kirurg. Ta zagotovi dodatne preiskave in operacijo; žilam naredi obvod ali del žile razširi s katetrom (opravi poseg PTA).

Poleg odkrivanja periferne arterijske bolezni ima gleženjski indeks še velik pomen kot pokazatelj srčno-žilne ogroženosti bolnikov. Pove nam stopnjo ogroženosti pred boleznimi srca, kot sta srčni infarkt in angina pektoris ter dobro napoveduje ogroženost pred možgansko kapjo. Še ena od pomembnih bolezni, ki jih lahko odkrivamo s pomočjo GI, je arteroskleroza ali poapnenje žil. Arteroskleroza je proces, ki se dogaja v žilah celega telesa, zato obstaja velika verjetnost, da ima bolnik s periferno arterijsko boleznijo tudi poapnenje žil v srcu, ki ga morda še ne občuti. Ob diagnozi znižanega gleženjskega indeksa je potrebno zdravljenje z zdravili, ki zavirajo napredovanje ateroskleroze.

Kako poteka preiskava z napravo MESI ABPI MD?

Preiskavo običajno izvajajo zdravstveni tehniki ali višje medicinske sestre z dodatnim usposabljanjem. Izvid nato pregleda še zdravnik, ki je preiskavo naročil in odloči o nadaljnjih ukrepih. Na preiskavo se ni potrebno posebej pripravljati. Napredne manšete naprave MESI ABPI MD lahko namestimo čez tanek sloj oblačil, ki pa ne smejo biti tesno oprijeta, zato se oblecite udobno in enostavno. Običajno ležite na hrbtu.

Postopek je podoben merjenju krvnega tlaka, le da tukaj namestimo tri manšete (2 na noge in 1 na roko), in ne le ene, kot je običajno pri klasični meritvi krvnega tlaka. Tlak merimo na obeh nogah in obeh rokah sočasno, da dobimo informacije o celotnem sistemu cirkulacije. Gleženjski indeks je razmerje med višjim sistoličnim tlakom na vsakem gležnju z višjim tlakom na nadlakti. Normalne vrednosti gleženjskega indeksa so od 0,91 do 1,4. Če je vrednost nižja, to pomeni, da ima bolnik periferno arterijsko bolezen oziroma zožene arterije na nogi. Preiskava s pripravo traja približno 5 do 10 minut.

Sama meritev ni boleča in traja le 1 minuto. MESI ABPI MD je prva naprava za avtomatsko merjenje gleženjskega indeksa na tržišču, ki z uporabo le treh manšet (2 na nogah in 1 na roki), omogoča popolnoma simultano izvajanje meritev. Klasična Doppler metoda je veliko bolj zamudna, saj je potrebno s signalom najti pretok v žilah, meritev je zaradi njene subjektivnosti bolj dovzetna za merilne napake, poleg tega pa mora uporabnik GI izračunati ročno.

Komu ne moremo izmeriti gleženjskega indeksa?

Ljudem z napredovalno sladkorno boleznijo ali napredovalo ledvično boleznijo pogosto zaradi nestisljivosti golenskih arterij ne moremo izmeriti gleženjskega indeksa. Nestisljivost arterij pri teh bolnikih nastane zaradi mediokalcinoze — to je proces kalciniranja srednjega sloja žilne stene. Žila je zato trda, zunanji tlak je ne more stisniti in tako dobimo neuporaben rezultat, ki je višji od 1,40. Takim bolnikom opravimo dodatni preiskavi: skozikožno oksimetrijo (merimo nasičenost tkiv na nogah s kisikom), ki pokaže stanje mikrocirkulacije, in meritev perfuzijskega tlaka na nožnem palcu.

Internistične preglede v Specialistični kliniki Dvorec Lanovž opravlja asist. Miha Mežnar, dr. med., spec. interne medicine in spec. intenzivne medicine. Več o internističnih storitvah, kjer najdete tudi cenik internističnih preiskav s kardiologijo.