Struktura kosti se spreminja ves čas našega življenja, zato so spremembe v strukturi normalen proces. Razen kadar pride do sprememb, ki so posledice presnovne bolezni kosti – osteoporoze. Osteoporoza posredno povzroča krhkost in nagnjenost kosti k zlomom, ki sta posledici zmanjšanja kostne gostote. Proces, ki ga osteoporoza sproži v telesu, si najlažje predstavljamo kot izgubo mineralov (kalcija) iz kosti hitreje, kot jih lahko le-to nadoknadi.

Sama bolezen ni opazna (ali boleča), dokler ne pride do posledic demineralizacije, tanjšanja in izgube trdnosti kosti: zloma kot posledice manjšega udarca ali padca. Merjenje kostne gostote zato deluje kot preventiven ukrep pri teh procesih, ki nam lahko pokaže nepravilnosti oziroma nezadostno gostoto kostne strukture.

Bistveno je, da pri merjenju kostne gostote z namenom ugotavljanja osteoporoze dobimo kakovostne informacije o kostni gostoti. CT denzitometrija nam omogoča, da z maksimalno natančnostjo in zanesljivostjo ugotovimo, ali mineralna aktivnost kaže na nastanek osteoporoze.

Večina neželenih sprememb se zgodi v spongiozni kostnini, ki  zapolnjuje luknjičast del kostne strukture, zato je prednost CT denzitometrije pri odkrivanju osteoporoze tudi v tem, da lahko ločimo obe vrsti kostnine (kompaktno in spongiozno). V splošnem je metoda enostavna, neboleča in zaradi možnosti regulacije sevanja slednjega omejimo na najnižjo raven, ki še prinese dovoljšnje rezultate za zanesljivo diagnosticiranje.

Statistično je osteoporoza razširjena po vsem svetu, najbolj ogrožene skupine pa so belopolte ženske in moški po 50 letu starosti, pri čemer imajo ženske kar 40-odstotno možnost za zlom kosti kolka, zapestja ali hrbtenice, pri moških je ta statistična vrednost nižja, in sicer 13 odstotkov. Večje tveganje za nastanek osteoporoze opažamo pri:

• astmatikih in pacientih z revmatoidnim artritisom, ki se zdravijo s kortikosteroidi,
• obolelimi za Cushingov sindrom, ki se zdravijo s kortizolom,
• kroničnih ledvičnih bolnikih,
• bolnikih, zdravljenih za določenimi vrstami raka,
• kronični uporabi zdravil: npr. antikolvusantom, antikolagulantov, zdravil za ščitnico,
• pretiranem uživanju alkohola,
• mladih ženskah, ki izgubijo menstruacijo zaradi pretirane telovadbe, hujšanja, motnje hranjenja,
• ženskah z zgodnjo ali bolezensko menopavzo, ki ne jemljejo estrogena.

Osteopenio oziroma povišano razgrajevanje kosti, ki povzroča njihovo krhkost, povezujemo s hormonskimi spremembami, zato je še posebej značilna v starejših letih (po 50. letu starosti). Najpogostejše posledice so zlomi ledvene hrbtenice, med tem ko zlome stegnenice povezujejo z višjo smrtnostjo. Merjenje kostne gostote priporočamo predvsem:

• ženskam z znižano vrednostjo estrogena,
• posameznikom, ki načrtujejo zdravljenje z zobnimi implantati,
• posameznikom, ki imajo težave s hrbtenico,
• posameznikom, ki dobivajo glukokortikosteroide,
• posameznikom s primarnim hiperparatiroidnim sindromom,
• posameznikom, ki se zdravijo zaradi osteoporoze – za oceno učinka zdravil.

Pravočasno prepoznavanje in ukrepanje lahko prepreči nastanek osteoporoze. Skrb za “močne kosti” je zato pomembna že v zgodnjih letih. Vse do 30. leta starosti raznovrstna prehrana, redna telesna aktivnost in v splošnem uravnotežen življenjski slog pripomoreta k nastanku trdnih kosti, kasneje pa jih na isti način tudi vzdržujemo.

Ustrezna kostna gostota na podlagi CT denzitometrije se ugotavlja v primerjavi s 30-letno osebo istega spola in etnične skupine s preverjenimi statističnimi metodami. V kolikor stanje preveč odstopa od same referenčne vrednosti, strokovnjak opozori na možnost nastanka osteoporoze. Pri diagnozi na podlagi merjenja kostne gostote vam zdravnik tudi priporoči, kako skrbeti za svoje zdravje, da bi pri tem kar se da učinkovito ohranjali dovolj visoko kostno gostoto in živeli kakovostno ter polno življenje kljub morebitnemu začetku osteoporoze.